Nekoč smo se s prijatelji in njihovimi družinami družili na pikniku, ko mi je znanec rekel: "Tvoja Zoe je pa tako lepo pridna in odgovorna. Po kateri knjigi si jo vzgajala?"

Takrat sem se le nasmejala in izjavo vzela kot kompliment moji hčeri in pa tudi nama, ki sta z največjim veseljem njena starša. Magična knjiga seveda ne obstaja, pa tudi najina vzgoja ni bila popolna. Nobena ni. Dejstvo, da je Zoe zrasla v tako izjemno žensko, je zame največji uspeh v življenju.

Že ko primerjam sebe v njenih letih in njo, je razlika izjemno velika. Zoe točno ve, kaj hoče v življenju, je neizmerno odgovorna in samozavestna. Jaz nisem bila takšna. Lahko bi celo rekli, da sem bila malce podivjana in nisem imela pojma, česa si v življenju zares želim.

To se je seveda z leti spremenilo in našla sem svoj klic, a nikoli nisem pričakovala, da bo moja hči že pri 16 tako motivirana in prepričana, kaj si želi v prihodnosti. Seveda ne bi bilo nič narobe, če temu ne bi bilo tako, a vseeno imam kot mama kar precej skrbi manj. 

Zadnje čase premišljujem, kaj je bilo tisto, kar jo je izoblikovalo v takšno osebo. S partnerjem sva, kot vsi starši, delala napake. A mislim, da je bila najboljša stvar pri najini vzgoji, da sva jih znala priznati in da smo se vedno ogromno pogovarjali. Zoe je vedno vedla, da lahko z vsakim problemom pride k nama in da najina prva reakcija nikoli ne bo jeza.

Druga stvar pa je zagotovo njena strast do plesa. Že od majhnega je zagrizena plesalka in ta umetnost ji je zelo pomagala pridobiti samozavest, odstraniti temo pred javnim nastopanjem, postala pa je tudi ozaveščena glede zdravja in telesa, zato že pri 16. letih sprejema zdrave odločitve.

Nikoli mi ni bilo treba skrbeti, da bo zapadla v slabo družbo. Tudi ko je začela hoditi na gimnazijo, nisem imela takšnih strahov. Preskok iz osnovne šole v srednjo je lahko sicer težaven, a bila sem strašno ponosna, ko sem videla, da je ni treba preganjati z učenjem, saj točno ve, kaj mora narediti, da doseže svoje cilje.

Že ko sem postala mama, sem se zavestno odločila, da otroka ne bom silila, da živi moje neizpolnjene sanje. Želela sem, da sama ugotovi, kaj hoče in to tudi doseže. Nikakor pa si nisem mislila, da bo to tako kmalu.

Z veseljem lahko rečem, da uživam v vsakem trenutku z mojo najstnico. Radi se druživa, pogovarjava, potujeva, kajtava in preživljava čas skupaj. Zagotovo vem, da dandanes to ni pogost pojav, zato kar pokam od veselja in ponosa.

Zoe, še enkrat, vse najboljše! Hvala, da si!